Zdravo spanje za zdravo odraščanje

Barbara Gnidovec Stražišar

Iz vsakdanje izkušnje vemo, da je spanje pomemben fiziološki proces. Navkljub več kot 100-letni zgodovini raziskovanja spanja in obstoju številnih hipotez pa še danes ni povsem jasno, kakšen je njegov pomen in zakaj pravzaprav spimo. Nekaj je gotovo; spanje je biološka nuja, saj brez spanja ni življenja. Poskusne živali ob dolgotrajnem odvzemu spanja sprva fizično opešajo, posledično zbolijo in slednjič tudi umrejo.

Splošno prepričanje, da v spanju telo in še posebej osrednje živčevje počivata, že dolgo ne velja več. V nekaterih fazah spanja so namreč možgani dosti bolj aktivni kot med budnostjo. Spanje ima zato verjetno pomembno vlogo tudi pri zorenju možganov, namreč novorojenček, čigar možgani so v fazi intenzivnega razvoja, prespi več kot dve tretjini dneva. Spanje je tako primarna možganska aktivnost v zgodnjem življenjskem razvoju, saj zavzame več kot polovico prvih nekaj let človekovega življenja. 

Spanje pri otroku se precej razlikuje od spanja, ki ga poznamo pri odraslem človeku. V prvih mesecih življenja potekajo intenzivne preureditve količine, strukture in časovne razporeditve spanja, ki so neposredni odraz zorenja možganov. Motnje spanja so pri otrocih pogoste in če niso ustrezno prepoznane ter zdravljene, lahko vodijo v pomanjkanje spanja, ki povzroča posledice tako pri telesnem kot kognitivnem razvoju otroka. V spanju se namreč izločajo številni hormoni, med njimi tudi rastni hormon, ki ima odločilno vlogo pri rasti in razvoju otroka. Novejša spoznanja pa potrjujejo tudi pomembno vlogo spanja pri obdelavi informacij v osrednjem živčevju, utrjevanju spomina, učenju in drugih višjih živčnih dejavnostih. Zadostno spanje zato uvrščamo med najbolj osnovne potrebe za zdravo rast in razvoj otroka.

Ocenjujejo, da naj bi imelo težave s spanjem 10-30 % otrok in mladostnikov.  Različne motnje spanja imajo lahko različne vzroke, ponavadi pa se zaradi njih pri otrocih in mladostnikih pojavijo podobne težave. Za starost nezadostna količina spanja je običajno posledica težavnega uspavanja in/ali vzdrževanja spanja zaradi pogostih nočnih prebujanj. Slabo kakovost spanja oziroma prekinjeno spanje ponavadi izzovejo pogosta, ponavljajoča se kratkotrajna prebujanja zaradi najrazličnejših vzrokov, ki se jih otroci in mladostniki pogosto sploh ne zavedajo. Takšna prebujanja so lahko posledica motenj dihanja ali gibanja v spanju ali različnih parasomnij. Moteno spanje lahko povzroča tudi neprimerna časovna umeščenost spanja. Vsi ti mehanizmi posledično povzročijo čezmerno dnevno zaspanost. Slednja je lahko nastopi tudi primarno pri različnih hipersomnijah centralnega vzroka, kot je npr. narkolepsija. 

Šolarji in mladostniki spijo manj od priporočene količine spanja. Kronično pomanjkanje spanja vodi do telesnih in vedenjsko-kognitivnih posledic. Pomanjkanje spanja je posledica večih bioloških in sociokulturoloških dejavnikov. Med slednjimi prevladujejo predvsem slaba higiena spanja z uporabo različnih elektronskih naprav pred spanjem in zgodnji pričetek pouka v šolah. Tudi slovenski osnovnošolci spijo premalo in imajo slabe spalne navade.

Motnje spanja pri otroku vplivajo tudi na spanje njihovih staršev in družinsko dinamiko. V predavanju bo predstavljen razvoj spanja in motnje spanja v različnih starostnih obdobjih. Predstavljena bodo priporočila za zdravo spanje otrok od obdobja dojenčka do mladostniškega obdobja in ukrepi, s katerimi lahko pri otroku spodbujamo razvoj ritma budnosti in spanja in primernih povezav s spanjem ter na ta način preprečimo marsikatero neprespano noč.