MOTNJE SPANJA

  1. Home
  2. MOTNJE SPANJA

MOTNJE SPANJA

Motnje spanja

Uvod

»Iz take snovi smo, kakor so sanje – in naše majhno življenje je obkroženo s spanjem.« Čarovnik Prospero, Vihar (W. Shakespeare) Marsikdo še danes verjame v star slovenski rek, da ima noč svojo moč. Večina se po navadi dogodkov med spanjem ne zaveda, zjutraj se jih ne spominja, in posledice dogodkov ponoči so še vedno lahko napačno razumljene. O dogajanjih med spanjem težko spregovorimo, čeprav je spanje povsem običajen fiziološki proces, v katerem preživimo (prespimo) kar tretjino svojega življenja.  Veliko je bolezni, ki se odražajo med spanjem. Po Mednarodni klasifikaciji motenj spanja poznamo kar 90 različnih motenj spanja. Pomembno je, da o motnjah spanja poročamo, da o njih natančneje povedo tudi partnerji oziroma pri otrocih starši, ko opazijo, da se med spanjem dogaja nekaj nenavadnega. Nezdravljene motnje spanja vodijo v različne bolezni, zato je pomebno, da jih zgodaj prepoznamo, ustrezno obravnavamo in zdravimo, ter s tem preprečimo njihove dolgoročne posledice.
Nespečnost Vas muči nespečnost? Zvečer dolgo ležite v postelji in ne morete zaspati? Se ponoči pogosto prebujate, ali se zjutraj zgodaj zbudite in ne morete več zaspati nazaj? Vse to so znaki nespečnosti, pri kateri se bolniki zjutraj zbudijo neprespani, se počutijo utrujeno in težko opravljajo dnevne obveznosti. Problem nastane, ko imajo zaradi  neprespanih noči težave v šoli in na delovnem mestu, oziroma med vožnjo avtomobila.  Vsakdo od nas se je že srečal z neprespano nočjo, ki je lahko posledica bolezni, stresa, vnemirjenosti. Kadar upoštevanje osnovnih navodil higiene budnosti in spanja ne pomaga, je skrajni čas da se začne reševati problem. Ko se neprespane noči pojavljajo več kot 3x na teden vsaj 3 mesece, govorimo o kronični nespečnosti. V primeru, da gre za kronično in klinično pomembno nespečnost je potrebna nadaljna obravnava. Z veseljem se bomo pogovorili z vami, in vam svetovali kako do normalnega spanca.
Prekomerna dnevna zaspanost Se zjutraj težko prebudite in vstanete iz postelje? Ste že dopoldan zaspani in bi lahko že po zajtrku zadremali? Se vam spi med vožnjo avtomobila? Ste kdaj že za kratek čas zadremali med šolo, študijem ali med službo? Spite popoldan na kavču in zvečer pred televizijo? Prekomerna dnevna zaspanost, ki je posledica ene neprespane noči je normalen fiziološki proces. Ko pa se prekomerna dnevna zaspanost pojavlja vsakodnevno in vztraja tudi če ponoči normalno spite, gre za patološko zaspanost. Potrebno je odkriti, kaj je vzrok vaše zaspanosti, ga odpraviti oziroma ustrezno zdraviti. Zavedajte se, da je prekomerna dnevna zaspanost vzrok kar ¼ vseh prometnih nesreč. Zato pravočasno ukrepajte in ne postanite žrtev tudi vi.
Motnje dihanja v spanju Ponoči smrčite in vam ob tem navajajo da imate kratke pavze dihanja med spanjem? Smrčanje nastane zaradi plapolanja jezička (uvule) med spanjem in je pogostejše ob spanju na hrbtu. Samo smrčanje ni nevarno, ko pa smrčanju sledijo kratkotrajne pavze dihanja (v trajanju 10 sekund in več), gre najpogosteje za obstruktivne pavze dihanja med spanjem (OSA-obstruktivne spalne apneje), ki so posledica zapore v zgornjih dihalih. Ob kratkih pavzah dihanja se zniža raven kisika v krvi, sledijo kratkotrajna prebujanja, pogostejše je uriniranje ponoči, lahko se pojavi tudi nočno hlastanje za zrakom. Posledica pomanjkanja kisika med spanjem so jutranji glavoboli, utrujenost, težave s koncentracijo, spominom. Posledica nočnih prebujanj pa je povečana dnevna zaspanost, zaradi katere imajo bolniki z obstruktivnimi pavzami dihanja med spanjem 7x povečano tveganje za prometne nesreče. Pomemben dejavnik tveganja za OSA je debelost, sladkorna bolezen, visok krvni pritisk. OSA je pogostejša pri moških po 50 letu s prekomerno telesno težo in visokim krvnim pritiskom.  Pavze dihanja med spanjem pa so lahko tudi centralne: pri njih ne gre za zožitev v zgornjih dihalih, ampak so posledica srčnega popuščanja, oziroma sprememb v možganskem deblu. Razločevanje pavz dihanja je pomembno, saj je njihovo zdravljenje različno.  Ker bolniki z obstruktivnimi motnjami dihanja pogosteje povzročajo prometne nesreče, po Pravilniku za motorna vozila nezdravljeni niso sposobni za vožnjo avtomobila. Zato je potrebna zgodnja diagnostika in ustrezno zdravljenje. Pravočasno zdravljenje obstruktivnih motenj dihanja med spanjem (ponavadi z dihalnim aparatom, ki ga bolnik uporablja samo med spanjem in ga predpiše pulmolog) pomembno izboljša kvaliteto življenja in prepreči dolgotrajne posledice (kot so lahko možganska kap, motnje srčnega ritma, srčni infarkt). 
Sindrom nemirnih nog Sindrom nemirnih nog je pogost, saj je prisoten v 5% odrasle populacije, z leti se njegova pojavnost veča, več ga je pri ženskah. Bolniki s sindromom nemirnih nog navajajo večerni nemir v nogah, ko ne morejo mirno sedeti in morajo ves čas premikati noge. Vstajanje in hoja zmanjšata nemir v nogah, ki pa se ob ponovnem sedenju oziroma ležanju ponovi. Bolniki povedo, da zvečer ne morejo mirno gledati televizije, imajo težave ob sedenju v kinu, gledališču. Nemir se ponavadi še stopnjuje ob ležanju v postelji. Gre za sindrom nemirnih nog, ki se tipično javljaja v budnosti pred spanjem, nadaljuje pa tudi med spanjem v smislu periodičnih gibov nog. Med spanjem gre za počasne gibe stopal, lahko pa tudi gibe v kolenu in kolku. Bolniki so zaradi stalnih ponavljajočih se gibov med spanjem zjutraj utrujeni, zaspani, kar ponovno vodi v prekomerno dnevno zaspanost. Sindrom nemirnih nog je lahko posledica sladkorne bolezni, slabokrvnosti, pogosto pa gre za idiopatsko obliko, ko je potrebno zdravljenje z zdravili, ki nadomeščajo dopamin v centralnem živčevju. Z leti se težave slabšajo, ponavadi se pojavijo že v zgodnjem popoldanskem času, lahko se razširijo tudi na zgornje okončine. Sindrom nemirnih nog se lahko javlja tudi pri otrocih, ki ponavadi ne znajo točno opisati svojih težav. Sindrom nemirnih je lahko tudi familiaren, ko se javlja pri več družinskih članih. Kadar se težave z nemirom v nogah pojavljajo 3 ali večkrat na teden in ovirajo vaše delovanje je smiselen posvet s specialistom za motnje spanja.
Narkolepsija Narkolepsija spada med motnje spanja, ki se najbolj kažejo s povečano dnevno zaspanostjo. Ni psihiatrična, ampak nevrološka bolezen. Redko se začne že v otroštvu, pogosteje v mladostni dobi in pri mlajših odraslih. Sprva človeka prevzame le v monotonih situacijah: otroci zaspijo med poukom v šoli, ob gledanju televizije, odrasli med branjem časopisa, kot sopotniki v avtomobilu, kasneje pa postane izrazita tudi ob drugih aktivnostih – na delovnem mestu, med pogovorom, med vožnjo avtomobila, med obrokom, med hojo…. Prekomerna dnevna zaspanost je vedno kratka, bolniki zaspijo le za kratek čas in običajno se po kratkem spanju počutijo bolje. Poleg glavnega znaka – napadov čezmerne dnevne zaspanosti – imajo še druge, kot so:
  • nenadna delna ali popolno izguba mišičnega tonusa ob čustvenem dogodku (t.i. kataplektični napad): bolniku, na primer, med smehom klecnejo kolena, ne more odgovoriti, lahko pade na tla;
  • nezmožnost gibanja (paraliza) ob uspavanju in prebujanju, kar je hudo neprijeten občutek, saj se bolnik pri polni zavesti ne more premakniti;
  • prekinjano nočno spanje ali spanje po obrokih;
  • grozavi, neprijetni prividi ali prisluhi ob uspavanju in prebujanju (t.i. hipnagogne ter hipnopompne halucinacije): bolniku se, na primer, zdi, da vidi, kako po njem leze kaka žival, ali da sliši glasove.
Narkolepsija lahko ostane dalj časa neprepoznana in ljudje s tovrstnimi težavami nimajo pravilne diagnoze. Nemalokdaj so ocenjeni kot leni, nezainteresirani ali celo kot psihiatrični bolniki. Zato imajo lahko že kot otroci težave v šoli, kasneje na delovnem mestu, v domačem in drugem družbenem okolju. Nezdravljena narkolepsija je lahko vzrok nesreč v prometu in pri delu. V kolikor imate takšne simptome, je smiselen posvet s specialistom za motnje spanja.
Motorični dogodki med spanjem
Med spanjem poznamo različne oblike patološke motorične aktivnosti. Pri otrocih se lahko pojavljajo motorični zgibki ob uspavanju (enakomerni gibi glave ali celega telesa), pogosta je hoja v spanju ali nenadna grozava prebujanja. Ponavadi gre za prehodne motnje, ki sčasoma izzvenijo. Kadar pa se motorični gibi pred ali med spanjem pogosto ponavljajo je smiselen pregled pri nevrologu somnologu zaradi ocene, za kakšno motnjo spanja gre in izključitev morebitnega epileptičnega dogajanja ter svetovanja kako ukrepati, da bo dogodkov manj.
V odrasli dobi so ob sindromu nemirnih nog zelo pogosti periodični gibi udov med spanjem, katerih zdravljenje je enako kot pri sindromu nemirnih nog (glej zgoraj). Pri starejših odraslih se predvsem v drugem delu noči lahko javljajo različni gibi, ki oponašajo različne dogodke, o katerih oseba sanja. Ob tem je lahko prisotno govorjenje, kričanje. Takšni dogodki se lahko pojavljajo občasno, lahko pa so pogostejši in ob njih obstaja nevarnost za poškodbe (sebe ali partnerja). Ob tem gre lahko za izolirano motnjo, ali pa za enega zgodnjih znakov Parkinsonove bolezni oziroma različnih oblik demence. Za natančnejšo opredelitev za kakšno obliko gre je potreben posbet pri nevrologu-somnologu. 
Porušen ritem budnosti in spanja Ljudje smo cirkadiana bitja (»cirka dien«-priblizno 24 h), ritem spanja in budnosti je vezan na izmenjavanje noči in dneva. Kadar ponoči ne zadostimo potrebi po spanju se pojavi posledična dnevna utrujenost in zaspanost. Ob tem obstaja nevarnost za nesreče doma, v službi in v prometu. Lahko gre za preprost sindrom nezadostnega spanca, ali pa je motnja kompleksnejša in gre ob tem tudi za porušene cirkadiane ritme. Ritem spanja in budnosti je lahko porušen tudi, kadar gre za ekstremni jutranji ali večerni tip. Ko je spanje tako porušeno, da moti vaše dnevno funkcioniranje je smiselen posvet pri somnologu, ki vam bo predlagal ukrepe za izboljšanje stanja.
Motnje spanja in budnosti povzročene zaradi nočnega oziroma turnusnega dela V Evropi 17% ljudi dela v nočnem oziroma izmenskem delu, ki vključuje tudi nočne izmene. Zaradi nočnega oziroma izmenskega dela je njihovo spanje moteno, v povprečju spijo manj, kot če bi delali podnevi in normalno spali ponoči. Kadar ob tem nastopijo kronične težave s spanjem (težave z uspavanjem, slaba kvaliteta spanca, ki je pogosto prekinjen, kratek in neosvežujoč), ter se ob tem pojavijo še drugi telesni simptomi, kot so stalna utrujenost, prebavne težave, glavoboli, izrčpanost, je smiselna obravnava pri somnologu. Somnolog bo svetoval ukrepe, ki omilijo težave turnusnega dela. Pravočasna obravnava motnje spanja zaradi turnusnega dela izboljša kvaliteto življenja, predvsem pa prepreči dolgoročne posledice, kot so srčno-žilne bolezni, povečano tveganje za razvoj sladkorne bolezni in povečano tveganje za različne oblike raka.
Motnje spanja zaradi potovanja preko časovnih pasov (jet-lag)Vedno več ljudi mora zaradi narave svojega dela pogosto potovati. Pri čez-oceanskih letih pride do prehoda preko več časovnih pasov, kar s tujko imenujemo »jet-lag«. Ob tem se pojavijo prehodne motnje spanja, ki jih ponavadi spremljajo utrujenost, motnje koncentracije, lahko tudi prebavne težave. Težave so pogostejše pri potovanju na vzhod, ko naše telo potrebuje več časa za adaptacijo. Posledica »jet-laga« je tudi povečana zaspanost, ki ni združljiva z vožnjo avtomobila. Za lažje premagovanje »jet-laga« somnologi svetujejo različne ukrepe, ki so odvisni od smeri potovanja, trajanja potovanja, ure prihoda na novo destinacijo. V kolikor želite izboljšati svoje telesne in fizične sposobnosti (ki so izrednega pomena npr. pri amaterskih kot profesionalnih športnikih, ki potujejo na novo destinacijo tekmovanj) tako na novi destinaciji kot kasneje ob prihodu domov, je smiselen posvet pri somnologu že pred odhodom na novo destinacijo.
Motnje spanja vezane na različna življenjska obdobja

Motnje spanja otrok in mladostnikov

Iz izkušenj vemo, da je spanje pomemben fiziološki proces in biološka nuja, saj vpliva na duševno,telesno in čustveno zdravje. Odrasli pogosto tožijo o motnjah spanja, številne motnje spanja pa se lahko pojavljajo tudi pri otrocih, kar nekaj jih je celo specifičnih za otroško obdobje. Veliko motenj spanja lahko preprečimo z doslednim izvajanjem ustrezne higiene spanja in upoštevanjem navodil higiene budnosti in spanja. Svetovna zveza za motnje spanja je zato predstavila 10 zapovedi zdravega spanja pri otrocih. http://www.zaspan.si/o-spanju/10-zapovedi-zdravega-spanja-pri-otrocih/ Pomembno je, da se že osnovnošolci in njihovi starši zavedajo, da spanje posredno vpliva na spominske funkcije in učni uspeh. Zdrav življenjski slog vključuje tudi dosledno upoštevanje zapovedi zdravega spanja. Ena izmed motenj spanja, ki se pogosto začne v najstniškem obdobju je narkolepsija. Okolica ponavadi na razume, da so neobvladljivi napadi spanja pri otrocih in mladostnikih, ki se pojavijo v različnih trenutkih dneva, pogosto glavni simptom bolezni. Za lažjo predstavitev si poglejte primer deklice z narkolepsijo v naslednji risanki. http://www.zaspan.si/risanka-o-narkolepsiji/ Zaspani otroci in mladostniki so pogosto napačno ocenjeni, da so leni in nezainteresirani. Zaradi slabe izkušnje pri vrstnikih bolniki o svojih težavah molčijo in ne iščejo strokovne pomoči. Nezdravljena narkolepsija lahko sčasoma povzroči številne neprijetne okoliščine, zaradi katerih začnejo bolniki zanemarjati socialne stike in se umikajo v osamo. Utrujenost in pomanjkanje energije, s katerima se nezdravljeni bolniki srečujejo, vodita v zmanjšano uspešnost doma in tudi v šoli. Zato je pomembno, da se zgodaj postavi pravilno diagnozo in bolnikom pomaga obvladovati simptome bolezni. Bolezen je kronična, vendar jo lahko uspešno zdravimo in osebam z narkolepsijo omogočimo normalno šolanje in kvalitetno življenje. 

Motnje spanja v starosti

Spanje je ena izmed telesnih funkcij, ki se z leti spreminja. Pri starejših je spanje ponavadi krajše, lahko so prisotna tudi zgodnja jutranja prebujanja. Pomembno je razločevanje, ali gre za normalne procese staranja, ali za bolezenske motnje spanja, katerih pojavnost z leti narašča (npr. različne oblike nespečnosti, sindrom nemirnih nog in periodičnih gibov udov med spanjem, motnje dihanja med spanjem, motorični dogodki v spanju,…). V starejši dobi so pogostejše kronične bolezni, ki zaradi simptomov (npr. bolečine, nočna uriniranja) motijo spanje. Motnje spanja v starosti so lahko posledica prejemanja drugih zdravil, ki sama ali v kombinaciji motijo spanje. Tudi dolgotrajno prejemanje uspaval škodljivo vpliva na spanje. Predvsem starejša uspavala s sedativnim učinkom so za starostnike neprimerna, saj je znano, da povečajo nevarnost za padce ponoči, posledica katerih so zlomi kolkov. Somnolog lahko opredeli za kakšno motnjo spanja gre in svetuje ukrepe za njegovo izboljšanje. Zdravo spanje je pomembno za zdravo staranje in kvalitetno funkcioniranje podnevi, na kar želi opozoriti Svetovna zveza za medicino spanja (WASM, World association of sleep medicine), ki je za slogan svetovnega dneva spanja za leto 2019 razglasila: »Healthy sleep, healthy aging.«

Zadnje objave